Leta 1948 je bil ustanovljen Sosvet ribarskih zadrug LP Slovenije, leta 1949 pa je začel izhajati strokovni časopis RIBIČ, ki izhaja še danes. Leta 1953 je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Zveze ribiških društev Slovenije. Leta 
1954 je takratna slovenska Ljudska skupščina sprejela novi ZAKON O SLADKOVODNEM RIBIŠTVU. Tako je prišlo do preoblikovanja ribiških organizacij. Ribarske zadruge so bile ukinjene, nadomestila pa so jih ribiška društva, ki so se organizirala v Ribiško zvezo Slovenije. Novi zakon iz leta 1954 je pomenil bistveni premik v razvoju slovenskega ribištva, saj je v celoti odpravil zakupniške odnose in uveljavil socialistično načelo družbenega upravljanja. Gospodarjenje z ribjim bogastvom je prepustil ribiškim športnim organizacijam. Sladkovodno ribištvo je postalo panoga narodnega gospodarstva, ribe pa splošno ljudsko premoženje. Poleg pravic do upravljanja z vodami in ribjim življem, je prišlo do poverjeništev po posameznih območjih, ki so počasi začela delovati kot oblika organiziranja ribičev določenega območja.
Tudi ribiči na našem področju Dravske doline so se po vojni združevali v okviru Ribarske (Ribiške) zadruge Maribor. 
Ribiška zadruga v Mariboru je bila ustanovljena, kar je razvidno iz zapisnika Ribarske zadruge Maribor dne 25.1.1952, že naslednji mesec 24.2.1952 pa je bila skupščina te zadruge. Obsegala je širše območje severovzhodne Slovenije, od Slovenj Gradca, Dravograda, vse do Poljčan in Prekmurja. Zadnja skupščina Ribarske zadruge je bila 22.3.1953, istočasno pa je bila to tudi ustanovna skupščina Ribiškega društva Maribor, ki je delovalo do leta 1958, ko je bil 28.9.1958 njen zadnji plenum. To je bil tudi ustanovni plenum Zveze ribiških družin Maribor.
Na plenumu Ribiškega društva Maribor 11.12.1955 je bil sprejet sklep, da se ribolovno področje razdeli na manjše organizacijske enote – družine, kakor to zahteva RZ Slovenije. Nadalje beremo v zapisniku, da naj osnovanje družin poteka postopoma, pač odvisno od krajevnih prilik oziroma interesa ribičev na posameznih področjih. Kjer pa ni pogojev za razvoj organizacijsko čvrste družine, pa bo še naprej uveljavljen princip zastopstva Upravnega odbora RD Maribor.
Na IV. Plenumu ZRD Maribor je bilo 20.4.1958 sklenjeno, da se razdelijo ribiški okoliši. Tako je bodoča RD Vuzenica (uradno še ni bila ustanovljena) prejela v upravljanje okoliš, v katerega je spadalo področje od HC Vuzenica do HC Vuhred z vsemi pritoki (Uradni list LRS, št. 17/59). Okoliš od HC Vuhred do HC Fala je pripadal RD Ruše, ki je bila takrat že ustanovljena. Po dograditvi HC Ožbalt se je spremenil tudi okoliš. Tako je del ruškega okoliša dobila v upravljanje RD Vuzenica (sedanja RD Radlje) in sicer od HC Vuhred do HC občinske meje (Odločba Obč. LO Radlje ob Dravi, št. 33-191/61-41/7 z dne 22.8.1962). Ta okoliš pa je doživel spremembo s sporazumom, ki sta ga sklenila SO Radlje ob Dravi in RD Radlje z dne 13.6.1980, na podlagi katerega je bila dana RD v upravljanje reka Drava od HC Vuzenica do HC Ožbalt z vsemi pritoki.
Po daljšem premoru so se 21.6.1958 v gostilni Jezeršek v Vuzenici zbrali ribiči okoliša Radelj, Mute in Vuzenice. Sklicatelj sestanka je bil Janko Torej, ki je bil že od leta 1955 poverjenik za zgornji del Dravske doline. Na sestanku je predstavnik UO RD Maribor Janez Bokal najprej razložil novo razdelitev ribiških okolišev, kot jih je predvidel Zakon o sladkovodnem ribištvu. Tako je bil sprejet sklep, da se za okoliš Vuzenica, Muta in Radlje ustanovi samostojna družina, saj je bilo v tem okolišu 24 beličarjev in 24 salmonidarjev. Po razpravi so sestavili začasni ožji odbor bodoče Ribiške družine Vuzenica v sestavi 5 članov: Janko Torej, Franc Gošnak in Gvido Kačnik iz Vuzenica, Anton Švajger iz Radelj in Ivan Djura iz Mute. Poleg tega je sklicatelj sestanka Janko Torej predlagal, da se v ribolovni okoliš vnese še pravica lova v jezeru Dravče.